KAKO Z NABIRALNIŠTVOM, VOŽNJO IN PARKIRANJEM V TNP?

Novi Zakon o Triglavskem narodnem parku iz leta 2010 (UR. list RS 52/2010) med drugim prinaša tudi dokaj stroga merila glede zgoraj navedenih ravnanj v Triglavskem narodnem parku.

Pravila ravnanja in varstveni režimi so v osnovi za celotni narodni park določeni v 13.čl. zgoraj navedenega predpisa, podrobnejšo opredelitev za prvo varstveno območje, ki z nekaterimi omilitvami veljajo tudi za drugo varstveno območje pa si lahko preberemo v 15. In 16. členu.

Ravnanja v nasprotju s predpisanimi varstvenimi režimi so kot prekršek opredeljena v poglavju o kazenskih določbah od 62. do 72. člena. Resnici na ljubo je treba priznati, da so globe predvidene kot sankcije za storjen prekršek, tudi dokaj visoke, saj višina globe, ki je lahko izrečena fizičnim osebam s strani naravovarstvenih nadzornikov, ki delujejo kot pooblaščene uradne osebe od 100 do 500 evrov. Globa, ki vam jo bo s strani inšpekcije izrekel za posamezno področje pristojen inšpektor pa za fizično osebo znaša od najnižje 1000 do najmanj 6000 evrov (primer uničenja ali poškodovanja naravne vrednote, bistveno poslabšanje ugodnega stanja zavarovanih rastlinskih vrst..), pri čemer lahko globa za enak prekršek za pravno osebo znese tudi 300 000 evrov. Treba je dopisati, da so višine navedenih glob najnižji zneski sicer v razponu predpisanih glob.

Zakon o Triglavskem narodnem parku je področni zakon, iz tega izvira, da se uporablja kot specialni zakon, kar preprosto pomeni, da je zoper kršitelja onemogočena uporaba milejšega predpisa. Zakon posega tudi v prosto razpolaganje z lastnino v zavarovanem območju; kaj to pomeni, bomo poskusili razložiti na primeru zgoraj navedenih ravnanj.

Zakon o Tnp omejuje odvzem živalskih in rastlinskih vrst vključno z glivami iz območja parka, pri čemer razlikuje odvzem v komercialni namen, ki je zgolj na podlagi soglasja upravljavca parka dovoljen v III. varstvenem območju, v znanstveno raziskovalni in izobraževalni namen na podlagi soglasja izjemoma tudi v II. in III. Varstvenem območju.

Nabiralništvo, pod čemer lahko razumemo nabiranje zdravilnih zelišč, gob in gozdnih sadežev, to je vsega tistega, česar smo bili obiskovalci navajeni in že skorajda naučeni, je omejeno zgolj in samo na III. varstveno območje, pri čemer ne smemo zanemariti pri nekaterih vrstah (gobe) tudi omejene količine. Sodelavci parka se trudimo varstvena območja primerno označiti, kar je zaradi obsega in razgibanosti teritorija izjemno oteženo in hkrati preobširno za natančen opis v prispevku, kar pa seveda ne pomeni, da je zaradi tega naše ravnanje prosto in glede na nepoznavanje predpisa odvezujoče.

Ne pozabimo še na pojasnitev prometnih režimov-zlasti voženj in parkiranja. Svetujemo dosledno upoštevanje omejitev dostopanja. Povsod tam, zlasti na gozdnih cestah, ki so urejene z zapornicami, četudi bo ta odprta, ob njej pa stoji znak, za splošno prepoved prometa z omilitvijo za lastnike zemljišč, se ustavite. Gozdne prometnice, ki so opremljene z zapornico so v večini primerov postavljene v II. varstvenem območju, kjer velja tudi omejitev vožnje z motornimi vozili, neupoštevanje omejitve je seveda prekršek, ki šteje 400 evrov. Prekršek je seveda tudi parkiranje motornih vozil izven za ta namen predvidenih površin, zato je pametno pomisliti, kako bomo vozilo parkirali (čim bližje prometnice, na način, da zagotovimo varnost tudi drugim udeležencem prometa). Velikokrat se zgodi, da se kršitelji sklicujejo na »dovoljenje« lastnika, ki naj bi parkiranje dovolil. Omenili smo že, da zakon posega tudi v lastnino na območju parka, v takem primeru je seveda zakon nad dovoljenjem lastnika zemljišča in s tem tudi nad določili Uredbe o prepovedi voženj v naravnem okolju, ki sicer predvideva 5m obcestni pas, kjer je ob ne nasprotovanju lastnika zemljišča dovoljeno parkirati.